Petindvajset jih koraka,
a drugačne je prav vsaka,
kdor dodobra jih spozna,
je med knjigami doma. ABECEDA
Ko grlo peče in boli
in noče sprejeti nobene jedi,
to ni nobena zabava -
to je A _ _ _ _ A prava. ANGINA
Na strehi prste v zrak izteza
in slike v skrinjo nam prestreza. ANTENA
Voda ogenj gasi,
mene pa vroč'ga stori. APNO
Junak je, kot jih še v pravljici ni,
saj je skafander njegova obleka.
V njem velik korak za
človeštvo stori
in majhen korak za človeka. ASTRONAVT
Nevidni očem miroljubno držijo
v svojih rokah naš planet.
A v bombi se včasih razbesnijo,
da se od njih strese svet. ATOMI
Krila ga nosijo, ne perutnice
in leti višje od vsake ptice.
A da na poti ne zgreši, mora znati
vse lučke z ekrana v kljunu prebrati. AVION
Ptica srebrna para sinjino,
bela nit šiva rano v daljino. AVION
Udoben sedež,
zaprta vrata
pa vendar
mimo tebe beži trata. AVTO
Več ko vozi,
več popije,
a policaj ga ne zašije. AVTO
Na kolesih drvi po cestah,
kot bi peruti imel na nogah.
Daljave požira, ovinke hlasta
in z repom iz dima za sabo mahlja. AVTO
Okna ima, vrata ima -
pa ni hiša,
pije bencin
in mu iz ritke gre dim. AVTO
Veliko vozilo
in mnogo ljudi,
tu nekaj jih vzame,
tam nekaj pusti. AVTOBUS
Velika pločevina,
še več sedežev v njej.
Z njim se radi
odpeljemo na izlet, juhej. AVTOBUS
B
Je tanek, iz gume
in veliko zraka.
Samo, če je privezan,
te počaka. BALON
S sapo napolni ga
punčka, fantič,
trebušnik zaplava po
zraku kot ptič. BALON
Zrak požira debeluh,
zrak je zanj edini kruh,
ko preveč se zdebeli,
poči, sebe, vse zgubi. BALON
Podoben žogi,
a bolj lahak,
spustiš ga z roke,
uide v zrak. BALON
Svoj domek ima
v jajčni lupini.
Šele na vročini
pokaže v svoji se belini. BELJAK
Da jo bo držal, pravi vsak,
a marsikoga zmoti vrag,
kdor jo drži, je poštenjak
kdor jo prelomi, ni možak. BESEDA
Kadar je gromka, gore premika,
a včasih kar noče in noče z jezika. BESEDA
Droben pas,
velik glas
čez vso vas. BIČ
Perja kar za sto gosi,
glej, v trebuhu mi leži,
glavo name položiš,
se pokriješ, že zaspiš. BLAZINA
Na postelji ležim,
nikdar pa ne zaspim. BLAZINA
Mehka in vabljiva
na postelji počiva.
Nanjo se glava naslanja
kadar spi in sanja. BLAZINA
Plačilo pobere,
v seštevku ne laže
in nam ob računu
še jezik pokaže. BLAGAJNA
Bled je,
pa vendar ni bled. BLED
Če s tolkalci nanj igram,
se zasliši: bamberbam. BOBEN
Majhen ali velik -
le en trebušček ima.
Ko mu kdo pomaga,
bobni in ropota. BOBEN
Ptič strahoten je brez perja,
od ljudi življenja terja;
kadar s tal zleti v nebesa,
smrtonosna jajca stresa. BOMBNIK
Tri črke ima
in v banki velja;
kdor dvakrat ga vzame,
se z njim posladka. BONBON
V gozdu majhna so drevesa,
večja niso, kot je resa.
In na njih je sladek sad,
zoblje rad ga star in mlad. BOROVNICA
Bela nožica,
zelena devica,
glavo je sklonila,
lase razpusila. BREZA
Vitke, bele so postave,
dolgih in zelenih las,
k tem nevestam sred dobrave
rad zahaja veter v vas. BREZE
Iz mehkega blaga
samo to čaka,
da se vanjo posrka
kaplja vsaka. BRISAČA
Je debela, okrogla
in na njivi leži,
saj viseti ne bi mogla.
Ko na jesen dozori,
kmet vesel in dobre volje
si iz nje pridela olje. BUČA
Rumena, okrogla,
je žogi podobna,
na polju čepi,
vse bolj se redi. BUČA
V mladosti je lepo zelena,
a v starosti zlatorumena.
Pod skorjo hčerkic sto ima.
No, kdo to mamico pozna? BUČA
Vse noči
ob tebi bedi,
se zjutraj zjezi,
ti sanje spodi. BUDILKA
Grozna je in strašna.
Jaz je ne maram!
Raglja neumna
sanje odčara.
Dneva še ni,
že 'vstani!' kriči. BUDILKA
Merim, kažem,
zazvonim,
v ranem jutru
te zbudim. BUDILKA
Vije, vije,
kraševce brije,
Trst pometa,
morje premeta. BURJA
V ljudi se zaganja
in drevje priklanja,
brez brutvice brije,
a videti ni je. BURJA
Bula na glavi,
ki govori,
da z njo si udaril
ob trde reči. BUŠKA
C
Veliko lukenj, in en ročaj,
pri njem tak je običaj,
da skozi vodo on spusti,
drugo pa vse zadrži. CEDILO
Vedno miruje,
vendar se zdi,
ko da potuje,
spremlja ljudi. CESTA
Že od davno so
po svojem razpeljane
krog in krog;
človek sam
jih ne prehodi vse
življenje s parom nog. CESTE
Ščepec lista
se smodi
slabšega za zdravje ni. CIGARETA
Posebna hiša iz blaga,
v njej klovn je doma.
Če prost si in želiš zabavo
v njej si ogledaš noro predstavo. CIRKUS
Okrogel in puhast
veliko dlačic ima.
Z njim se lepša
kapica. COF
Prijazna gospa
rada rože ima.
V šopke jih veže
ti z njimi postreže. CVETLIČARKA
Č
'Hokus-pokus!' je zavpila,
princa v žabo spremenila. ČAROVNICA
Od vekov v veke dragocen
se zdi ljudem dokaj cenen,
a zamujen za ves denar
ne da kupiti se nikdar. ČAS
Črni črvički
v ravni vrstički
prinašajo kupe novic.
Med njimi so slike, vejice, pike
in včasih še kakšen vic. ČASOPIS
V njem beremo sveže novice vsak dan,
kaj se krog nas in po svetu dogaja.
Zato ne sme biti nikoli postan,
saj čas v njem samo en dan traja. ČASOPIS
Črne črke na belem mravljišču
vsak dan nas čakajo na stopnišču. ČASOPIS
Očka vzame ga s police,
da prebere vse novice. ČASOPIS
Črtasta srajčka
in drobcena krila -
v lonček iz voska
bo med natočila. ČEBELA
Nabiram med
vse poletje veselo,
če pičim te,
vedi, da bo bolelo. ČEBELA
Od jutra do noči nabira, leta,
koške za cvetni prah ometa ...
Od jutra do noči:
zum, zum, zum brenči. ČEBELA
Ljubi moj, poznaš ptico,
ki nam sladi potico. ČEBELA
Revna roma skozi vrata,
vrača se domov bogata. ČEBELA
Sladkosneda medonoska
hišico gradi iz voska. ČEBELA
To so spretne kuharice:
vse so lončke prevrnile,
niti kapljice razlile. ČEBELE
V hiški so hišice
na hišicah linice,
v hišicah sobice,
v sobicah čašice.
V čašicah sladki med,
za dobro jutro in dober tek. ČEBELNJAK
Okoli pisane hiše,
ki na samem stoji,
brenči ...
Hiša varuje sok sladak!
Ta hiša je _ _ _ _ _ _ _ _ _ . ČEBELNJAK
V njem sobice sladko skrivnost hranijo.
Prebivalci s pikom ga branijo. ČEBELNJAK
Sredi sadovnjaka
je hiška iz lesa;
iz nje in vanjo leta
krilata četica. ČEBELNJAK
Obleka na obleki,
a kje ima telo?
Kdor skuša ga odkriti,
oči ga zapeko. ČEBULA
Mami privabi solze na lica
in v jok spravi neustrašnega strica,
pa ni ne nesreča ne krivica,
ampak sloveča kuharska kraljica. ČEBULA
Beli cvetovi
krasijo drevo,
rdeči plodovi
pa tvoje uho. ČEŠNJE
Svojega gospoda nosi,
gospod pa njega. ČEVELJ
Nosiš ga, hkrati pa v njem stojiš.
Malce pomisli, pa pogodiš. ČEVELJ
Človeku ni podobna,
domek njen je jama,
čisto nič ne vidi
rožnata ta dama. ČLOVEŠKA RIBICA
Rjava ploščica vabljiva
v sebi kakšen lešnik skriva.
Mamici prav nič ni všeč,
če poješ je ti preveč. ČOKOLADA
V hribu posekan,
v dolini obdelan,
pa ne stoji ne v zraku,
ne na zemlji. ČOLN
Rad se gugam sem in tja,
saj na vodi sem doma;
če pa je preveč dobim,
nagnem se in potopim. ČOLN
Povejte mi, kdo ta bi bil čudak,
kljun res ima, pa vendarle ni ptič,
in trebuh ima, ne krmi se pa nič,
a vendar je brez krme siromak. ČOLN
Če poznate ptiče,
nočne potepine:
kdo tam iz temnine
vedno sebe kliče. ČUK
D
Daljave približa, poveča stvari,
ko si ga posadiš na oči.
Če pa pogledaš vanj vzvratno,
je vse ravno obratno. DALJNOGLED
Na poseben dan se ga dobi.
Vsak se ga razveseli.
Je skrbno zavito.
Kar je notri,
je skrito. DARILO
Visoko v gorah ima grad
obišče nas enkrat na leto
pridne otroke ima rad
darila ima za vse:
za mamo, očeta, otroke,
strica in teto. DEDEK MRAZ
Tanek papirček,
ki vrednost ima.
Zanj v trgovini gospa
ti liziko da. DENAR
V njej listki se hahljajo.
Pa niso navadni!
Nekaj veljajo. DENARNICA
S kljunom trka na drevo
ta marljivi ptiček.
Če sliši, da zveni votlo,
pod skorjo je črviček. DETEL
Svojim zelenim sestricam se zdi enaka,
za srečo pa ni dobra vsaka!
Kje pa!
Prava je leta,
ki štiri zelene listke ima! DETELJICA
Tri - zajčku kosilo,
štiri - sreče obilo. DETELJICA
Zemljico žejno zaliva,
strehe in ceste pomiva.
Žaba veselo kriči:
oj, le padaj, tri dni! DEŽ
V dežju me odpreš,
suh dalje greš. DEŽNIK
Da nam ne bi glav zmočilo,
se mu skrijemo pod krilo. DEŽNIK
Ni padalo,
samo krov,
ko v dežju greš
z njim domov. DEŽNIK
Majhne strehe iz blaga
nas varujejo dežja. DEŽNIK
Ob grdem vremenu se sprehajam,
ob lepem pa v kotu ležim. DEŽNIK
Po liku je goba,
po smislu je krov,
ga nimaš ob času,
greš moker domov. DEŽNIK
Okrogla strešica nam
glavo varuje,
kadar sneži in
kadar dežuje. DEŽNIK
Pretegnjen stric
brez nog se premika.
Rad ima dež,
a ne rabi dežnika. DEŽEVNIK
Na letni dopust odpotuje,
le, če močno dežuje.
Sicer pa revež gara,
ves dan le zemljo rahlja. DEŽEVNIK
Ko sonce sije,
brez rok
pod zemljo vrtnari;
ko dežuje
brez nog
se na sprehod odpravi. DEŽEVNIK
Je slepec, grd, zaničevan,
rahlja nam zeljo noč in dan,
a v dežju zleze rad na plan. DEŽEVNIK
Sedi na strehi
in vzdihuje,
puha dim in pokašljuje. DIMNIK
Visoko na strehi čepi
možiček in kadi. DIMNIK
Na strehi poseda.
pa v kuhinjo gleda. DIMNIK
Raste visoko, visoko v nebo,
raste v nebo zeleno d... DREVO
Prebije gola celo zimo,
na pomlad srajco obleče belo,
zelen plašč nosi čez poletje,
ki z gumbi rdečimi zapet je. DREVO ČEŠNJA
Lahkotno, urno te neso,
drvijo s tabo sem ter tja,
če spretno z njimi ne ravnaš,
te često poležejo na tla. DRSALKE
Dvigne nos v nadstropje peto,
ko obiskat gremo teto. DVIGALO
Pritličje je glavna njegova postaja,
od tam se v najvišja nebesa podaja.
A včasih mu spotoma zmanjka moči
in s potniki vred nje vmes obtiči. DVIGALO
E
Dolga, tanka,
raztegljiva,
v pasu hlač
se navadno skriva. ELASTIKA
Po žicah potuje,
nam dom osvetljuje. ELEKTRIKA
F
Suši, piha in brni ...
V rokah ga držiš
in lase si posušiš. FEN
Poskrbi čudna aparatura,
da lepa bo tvoja frizura.
Tako dolgo brni,
da lase posuši. FEN
Se sočna, sladka v ustih kar topi,
kje je na svetu kdo, ki mu ne tekne!
Če pa pod nos ti kdo jo pomoli,
obraz od tihe jeze ti nabrekne. FIGA
Tesno bratci se tiščijo,
dokler v posteljici ležijo.
Ko pa v zemlji vsak je zase,
bratcev sto iz njega zrase. FIŽOL
Po prekli se pne,
cveti in se vije,
a ko dozori,
se v srajčko skrije. FIŽOL
Debela knjiga slike hrani,
pred pozabi te ohrani. FOTOALBUM
Čeprav ima le stekleno oko,
mu to ni v spotiko.
Saj so za njim še oči,
ki vedo, kako napraviti sliko. FOTOAPARAT
G
Z zobmi
si med lsmi
utira pot. GLAVNIK
Iz gline je žgana,
na mizi stoji,
iz nje pa kup žgancev
se vročih kadi. GLINENA SKLEDA
Iz vejic spleteno,
z listki okrašeno,
z mahom postlano,
s perjem zmehčano ...
pa s pogledom na zvezdo,
je ptičje _ _ _ _ _ _. GNEZDO
V mrzli zimski dobi
domček zapuščen.
Koga vanj pokliče
spet gozdič zelen. GNEZDO
Skromna neznatna
se skriva v travi.
Po moči pa zraste
čez noč za dve glavi. GOBA
Po tabli hodi sem in tja,
a pisati ne zna. GOBA
V gozdovih senčnih se rodim,
na eni nogi le stojim.
Med listjem ždim ponižno skrit,
s kapuco rjavo sem pokrit. GOBAN
Na eni nožici
stojijo v gozdu ti možici.
Širok klobuk so si na glavo dali,
čeprav so v senci si svoj dom izbrali. GOBE
Znan je kot simbol miru,
s slemena 'Gru, gru, gru!' GOLOB
Na hribu ropota in se vrti,
po vrvi vleče več ljudi. GONDOLA
Polno nog ima,
a ni stonoga.
Potem dobi krila,
a ni ptica. GOSENICA / METULJ
Grda golazen -
kmeta bojazen -
ko se prelevi,
pod sonce zleti. GOSENICA / METULJ
Drevo ob drevesu,
kot na plesu.
Ti iglice imaš,
jaz z listki zakrivam stas. GOZD
Tam na gozdni poti
leze prav počasi
črn polž brez hiše.
No, kako se piše? GOZDNI LAZAR
V njem živita kralj in kraljica,
v visokem stolpu pa zlata ptica. GRAD
Po barvi se kar s travo zlije.
Še kraljična ga na postelji odkrije.
Olupijo se naprej stroki,
potem za kuho je pri roki. GRAH
Krožnik z luknjo
kaj boš z njim?
Slišiš?
Glasbo si vrtim. GRAMOFON
Brazde tanke kakor las,
dajejo od sebe glas,
ki ga igla v njih budi,
ko vrte se okrog osi. GRAMOFONSKA PLOŠČA
Sonce ga kuha,
roka ga trga,
noga ga tlači,
usta užijejo. GROZDJE
Jagode so polne soka,
tanka kožica jim poka;
brajda komajda jih nosi,
zobljejo jih črni kosi. GROZDJE
Žlahtnim jagodam od soka
tanka kožica razpoka.
Brajda komajda ga nosi,
zobajo ga črni kosi. GROZDJE
Zelo radi v blato
in lužo skočijo -
pa nog ti nič ne zmočijo. GUMIJASTI ŠKORNJI
H
Beli zobje
pa še črni so vmes,
trebuh raztegne,
te vabi na ples. HARMONIKA
Kačji pastir je,
ki s krili opleta,
kot da z neba pajčevine ometa.
A ni ne pastir
ne čistilna naprava,
saj v svojem trupu ljudi prepeljava. HELIKOPTER
Čudna ptica na vijak,
dvigne se
navpično v zrak. HELIKOPTER
Lahko je velika
ali pa mala,
glavno, da streho
nad glavo bo dala. HIŠA
Skoz' eno luknjo vstopiš
in skozi dve izstopiš,
ko misliš, da si ven prišel,
si komaj vanje prav prišel. HLAČE
Ko vroče je,
od znotraj se hladi.
Sladoled v njem se ne stopi. HLADILNIK
V beli skrinji
v kuhinji
čisto pravi
led zori. HLADILNIK
Veliko rok okoli vije
in s črnilom te polije. HOBOTNICA
I
Z glavo orje,
z repom šije. IGLA
Hišica snežena
v mrazu tam stoji,
skozi okna, vrata,
veter se podi. IGLU
Bela ravnina,
barvne sledi,
delo končano
se Marku smeji. ILUSTRACIJA
J
Rdeče hlače,
belo meso,
črna duša,
kaj je to? JABOLKO
Rdeče je glave,
gleda iz trave. JAGODA
Belo krilce je razpela,
ko v pripeki je sedela.
Ko je krilce izgubila,
rdečo kapico dobila. JAGODA
Je v sodčku brez obroča,
rumena in bela moča. JAJCE
Ugani, zdajci ti:
košato, rogato,
po hosti drvi. JELEN
Poletju s krono vlada,
jeseni tekmece nabada,
pzimi krono - rog zgubi,
še šoje, risa se boji. JELEN
V zlate barve odeva
grme in drevesa,
z listjem se poigrava,
ko ga z vej otresa. JESEN
Vzela slikarka je čopi in barve,
pa je pobarvala vse naokrog,
listje z rumeno, oranžno in rdečo
rjavo zdaj barva še polje in log. JESEN
Včasih predolg je,
včasih čaka molče,
po ustih se suče,
ko kdo kaj pove. JEZIK
Glavo ima, noge ima,
nima pa repa,
zvije se, zbode te,
kadar je kepa. JEŽEK
Igle imam, šivati ne znam.
Kdo ve,
kako mi je ime? JEŽEK
Res veliko igel ima,
pa še ene ne proda;
tudi šivati ne zna.
Kdo je umni mojster ta? JEŽEK
Plašen stric,
rilček,
tačke,
šop bodic. JEŽEK
Čeprav nič hud ni tale stric,
ima plašček iz bodic. JEŽEK
K
Jezik preklan,
svitek hladan. KAČA
Ta pastirček lahkokril,
krav ne pase, ne kobil,
a na paši nad povirjem
rad pridruži se pastirjem. KAČJI PASTIR
Iz dog narejena,
z obroči spojena,
ni kdo ve kaj lepa,
v njej kisa se repa. KAD
Nosi grbo,
tudi dve,
varno prek
puščave gre. KAMELA
Na glavo jo poveznem,
ker me v ušesa zebe,
poleti je v omari,
ker zanjo ni potrebe. KAPA
Čeprav pravijo,
da z njim kazati ne smeš,
temu se težko upreš. KAZALEC
Roka lesena
kakor nobena
pot mi pokaže,
nikdar ne laže. KAŽIPOT
Skače,
toda žaba ni,
le v Avstraliji
živi. KENGURU
V temni dvorani se zgodba odvija,
ki le na belem platnu živi.
Nanj je pripeta kot čarovnija
z žarkom iz tisoč in ene noči. KINODVORANA
Čeprav sploh ni riba, ta velikan
si za svoj dom je izbral ocean,
ker takšna mogočna in težka postava
se lažje kot s hojo premika, če plava. KIT
Po morju plava, riba ni,
od ribic in rastlin živi,
dojenček meri metrov pet,
pod vodo je prišel na svet,
največji živi mesojed,
globine ljubi, sneg in led. KIT
Okrogli boki in žive strune,
takoj se oglasi,
če se vanjo sune. KITARA
Bela ravan
in črni grički, po njih kakor ptički
prstki skakljajo.
glej čudo!
Bela ravan
in vsi črni grički -
igrajo! KLAVIR
Ploščice bele
in črne ima.
Na treh nogah stoji
in nanj umetnik igra. KLAVIR
Droben škrat zobat,
kralj ključavnic, vrat,
hiško, klet zapre,
tat skoz' okno gre. KLJUČ
Če svojim 'ustom' ptič
zadnjo črko spremeni,
vsaka vrata, če želi,
si odklene kakor nič. KLJUČ
Vsi smo doma, nič bati:
drobna žabica pred vrati
hišo čuva nam pred tati. KLJUČAVNICA
Dobroto, modrost,
hudobo, norost,
kaj vse ne pokriva
v temini pred sabo!
Pogosto pa vljudnost
povzdigne nad glavo.
Ta zvita res ni
za bistre ljudi. KLOBUK
Vrh glave rad čepim
in za vljudnost poskrbim. KLOBUK
Trgatev oznanja,
vrabce odganja. KLOPOTEC
V jablani je čuden ptič,
nikdar gnezda si ne znaša,
ne skaklja, ne poje nič,
vendar čisto se oglaša. KLOPOTEC
Glej ga klepača:
na vrhu oreha
kozolce prevrača. KLOPOTEC
Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Zato pa tam stran za stranjo
gnezdijo črke, zložene v vrstice. KNJIGA
Bela njiva - pa ni ajda,
črno seme - pa ni mak;
kdor ti seme rad prebira,
bo morda še učenjak. KNJIGA
Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost. KNJIGA
Ona ti je zvest tovariš,
v njej nikdar se ne prevariš,
že ko prvič v šolo greš,
pozabiti je ne smeš. KNJIGA
Majhne, tanke in debele,
žalostne so in vesele,
na policah tiho ždijo
in skrivnostno se držijo.
Ko pa vzameš jih v roke,
vse skrivnosti ožive. KNJIGE
Črke jem,
čeprav kaj je črka, ne vem;
v knjigah noč in dan tičim
in vendar se iz njih ne učim. KNJIŽNI MOLJ
Ko skočiš v travico za njo,
za dolgo zgrabiš jo nogo.
Krpan drugačno je imel
na ramo si jo je zadel. KOBILICA
Če putki strešico odbiješ,
južni sadež brž odkriješ. KOKOS
Po dvorišču
vedno zrnje išče.
Njeno dete je pa pišče. KOKOŠ
List na steni,
ti govori,
da hitro preživljaš
mesece, tedne in dni. KOLEDAR
Kot prismodeš se vrti,
ko po svet kam hiti. KOLO
V naših rokah ravnotežje lovi
in tudi poganja ga par naših nog.
Če pa na žeblju dušo spusti,
mora hoditi peš naokrog. KOLO
Mlin ima, dasi vode ni,
hitro se mu kolo vrti,
pšenice ne melje in ne ječmena,
oblačila nam daje prtena. KOLOVRAT
Je majhen in droben,
če piči, srbi.
Strupen ni, ne zloben,
a pije nam kri. KOMAR
Zum-zum ropar prileti,
sune želo v žilo,
kri srka, vročo kapljo spije,
zuuum! leti naprej v norčije. KOMAR
Majhen je,
brenči in povsem
nenevaren se nam zdi,
toda, ko piči - joj, kako bili! KOMAR
Suličar tenko pojoč,
pleše vso poletno noč;
ko mesec čez nebo drsi,
napije tople se krvi. KOMAR
Pobalin se pripodi,
da izpije lačen kri,
plane neate žvižgajoč,
sit jo spet odkuri v noč. KOMAR
Nima oči, a vendar te vodi,
čeprav drhti, v pomoč ti je,
mornar. KOMPAS
V sedlo se mu zavihtiš
in za uzdo ga držiš;
v galopu en dva tri,
zdirja, da se kar kadi. KONJ
Črn se imenuje vranec,
najlepši je naš lipicanec. KONJ
Kopita nosi, ni čevljar,
sedlo ima, ni sedlar. KONJ
Kdo s šestimi nogami
vendar le po štirih gre? KONJ
Dve glavi, dvoje rok
ima žival, šestero nog;
a le po štirih hodi in teče.
Kako se tej živali reče? KONJ
Bela, votla damica
v kopalnici svoj dom ima.
Vanjo se usedeš,
te z vodo oblije,
da dobro te umije. KOPALNA KAD
Pusti mene, to ti rečem,
ognja nimam, toda pesem. KOPRIVA
Rad se zajček z njim sladka,
mamica ga v juho da,
če pa zobek imaš zdrav,
tudi tebi pride prav. KORENČEK
Čeravno jo spoštujemo,
prav grdo z njo postopamo,
lase ji vse porujemo,
obleke jo oropamo,
nato jo brez pomislice
obesimo na vislice. KORUZA
V grmu sedi
ves dan žgoli,
ženki prepeva,
ki v gozdu vali. KOS
Prelep krasi me črn baržun,
rumen je moj pojoči kljun,
ko vigred pride spet med nas,
zažvižgam vam za kratek čas. KOS
Po ostrem kljunu jih dobi,
pa položi vse, kar dobi. KOSA
Preko loke, preko hriba
se jeklena pase riba. KOSA
Ježek zeleni,
pika te v dlan,
rjavi možiček,
pokuka na plan. KOSTANJ
V ježici na drevesu
je nedosegljiv očesu.
Ko jesen ga z veje sklati,
ga hitim čim več nabrati. KOSTANJ
Vse poletje
zbira si opaže,
a pozimi
gola rebra kaže. KOZOLEC
Sredi polja jasen grad,
samo okna, nič ni vrat;
bogatimi pridejo,
okna z zlatom zazidajo. KOZOLEC
Poleti smo revčki,
brez glasu smo pevčki;
čez zimo, čez zimo
na konjih sedimo,
pojemo, zvonimo. KRAGULJČKI
prileti
živa svetilka
in riše vijuge v temi. KRESNIČKA
Leti čez polje, iskra mala,
ne boj se, nič ne bo zažgala. KRESNIČKA
Sama sebi lučko nosi,
drobno, plaho se iskri:
'Dajte mi poletja!' prosi,
'saj v jeseni več me ni!' KRESNICA
Čisto majhna je živalca,
komaj za stotinko palca,
vidiš jo samo poleti,
v tihi noči z lučko svet. KRESNIČKA
Zvezde zlate
lete čez trate. KRESNIČKA
Drobcena biba
se v noči potepa,
z majhno svetilko
sem in tja leta. KRESNIČKA
Ocvrte trebuščke
z marmelado
hrusta za pusta
staro in mlado. KROF
Pri vodi se skriva,
skoraj vedno počiva.
če kdo ga vznemiri,
strašne zobe
na njem pomeri. KROKODIL
Kateri hočejo moja jabolka jesti,
ni treba nikoli jim mene otresti,
le deblo poderi,
pod mano poberi. KROMPIR
Veliko imam oči,
pa vendar sem slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep. KROMPIR
Čuden sad ima oči,
kmet na kose ga nareže
in jih v zemljo položi.
Na jesen mu to zaleže,
ker iz njih spet sad dobi. KROMPIR
Če imeli bi motorje,
nas vozili bi v vesolje.
Zdaj letijo le na tla,
kadar jesti kdo ne zna. KROŽNIKI
Pod zemljo je, ni rudar,
koplje, rije, ni mu mar,
če je črn do ušes
in še kakšno dlako čez. KRT
V črni zemlji dan za dnem,
rije varno skrit očem.
Če pokuka kje na plan,
s kupčkom zemlje je izdan. KRT
Črn samotar brljav
dela kupčke sredi trav.
Z rovačo prednjih nog
koplje kakor geolog. KRT
Poznam rudarja -
gore ustvarja. KRT
Kopač,
vrtač,
skrit črnuh,
prekucuh. KRT
Čevlje skrtači,
zobe in obleko,
še madež, če tači
polula prevleko. KRTAČA
Na poljih zeleno,
v kaščah rumeno,
v peči spečeno,
na mizo zloženo. KRUH
Nimam glave, nimam repa,
v sebi nimam nič kosti,
koža moja gladka, lepa,
polna znotraj je krvi. KRVAVICA
Jajce v tuje gnezdo znesla,
zakukala, pomlad prinesla. KUKAVICA
Kuku!
Pomlad oznanja ptica.
Kuku!
Poje ________. KUKAVICA
Ku-ku! Ku-ku!
Pomlad je, spet sem tu!
Jajček ti izmaknem,
svojega podtaknem. KUKAVICA
L
Po sinji vodi plove mesto,
kot bel labod se guga, maje,
globoko orje slano cesto,
obišče vse najlepše kraje. LADJA
Po škarjastem repu
jo vsak prepozna.
Tam v kotu hleva
svoj domek ima. LASTOVICA
Majhen je ta domek,
iz blata narejen,
trdno je sezidan,
pozimi zapuščen. LASTOVIČJE GNEZDO
Na okna mraz leden jih riše,
a topel jih jih spet izbriše. LEDENE ROŽE
Črni ptič - krokar ni,
visoko pod nebo leti,
nič ne je, le pije, pije,
se v mestih večjih odpočije. LETALO
Delavci so me zgradili
iz lesa in kovine.
Kdor na mojem hrbtu jezdi,
gleda svet z višine. LETALO
Motovilo motovili,
rogovilo rogovili,
po sinjini, po jasnini
in drvi ti kakor škrat,
ta največji ptičji brat. LETALO
Obešen na stropu visi,
šele ponoči oživi. LESTENEC
Luknja pri luknji,
vmes ozke poti,
na vsaki si višje,
če strah te ni. LESTEV
Visoka je
in kline ima,
na njo naj ne pleza,
kdor vrtoglavico ima. LESTEV
Lepe grive in glave,
pravijo nam kralj puščave,
sleherna trepeče zver,
kadar gre na lov zvečer. LEV
Spodaj je ozek,
zgoraj širok,
skozenj pa teče
majhen potok. LIJ
Poznate tatico:
po snegu prikrade se
v kurjo vasico,
sledove za sabo zabriše
s košato metlico. LISICA
Tatica zvitorepka,
ko pride v kokošnjak,
je škoda krepka. LISICA
Zlat kožušček,
bel trebušček,
rep košat,
kurji tat. LISICA
Urnih nog sem bistra, zvita,
putk sem lačna, nikdar sita,
plašček moj rjavo-rdeči
lovcem je zelo povšeči. LISICA
To pa že ni več uganka!
Vsem je znana ta pretkanka;
grde njene so navade,
nič ne prosi, samo krade.
Ko gre petelinček spat,
ga zagrabi kar za vrat. LISICA
Hipa s kolesci, znotraj gori,
zgoraj se vrti, spodaj vrti,
črn mož brklja, pa se nič ne opeče,
znotraj zapuha, pa čvrsto povleče. LOKOMOTIVA
Na nebu domuje
in zvezdam kraljuje. LUNA
M
Ima mehko dlačico,
brkat je, repat
in hodi po hiši kot tat. MAČEK
Predica prejo predla
kot priden mlad deklič;
ko prejo je napredla,
bilo ni preje nič. MAČKA
Ponoči ne spi,
ker miške lovi,
čez dan pa dremucka
vse tja do noči. MAČKA
Predica naša k peči sede,
vse dneve in večere prede,
a ko bi radi platno stkali,
ne vemo kaj bi tkalcu dali. MAČKA
V kotu prede in sedi,
a vendar to predica ni. MAČKA
Kdo pa je ta, kdo pa je ta,
ki prede brez prediva?
In vsako jutro brez vode
na pragu se umiva. MAČKA
Odkar živi v naši hiši,
na podstrešju ni več miši. MAČKA
Sredi polja zal fantič
z vetrom se igra,
toda joj, če mu grdun
kapo razcefra. MAK
Hišica okrogla,
izbic sto ima,
vsaka zrnja mnogo
dobrega nam da. MAK
V ledeni dobi je živel,
ogromne okle je imel;
pohiti, stopi brž v muzej,
orjaka tamkaj se naglej. MAMUT
Na obzorju nariše se pisana cesta,
vzpenja se kvišku,
nad hribe in mesta. MAVRICA
V njej listki se hahljajo.
Pa niso navadni!
Nekaj veljajo. DENARNICA
S kljunom trka na drevo
ta marljivi ptiček.
Če sliši, da zveni votlo,
pod skorjo je črviček. DETEL
Svojim zelenim sestricam se zdi enaka,
za srečo pa ni dobra vsaka!
Kje pa!
Prava je leta,
ki štiri zelene listke ima! DETELJICA
Tri - zajčku kosilo,
štiri - sreče obilo. DETELJICA
Zemljico žejno zaliva,
strehe in ceste pomiva.
Žaba veselo kriči:
oj, le padaj, tri dni! DEŽ
V dežju me odpreš,
suh dalje greš. DEŽNIK
Da nam ne bi glav zmočilo,
se mu skrijemo pod krilo. DEŽNIK
Ni padalo,
samo krov,
ko v dežju greš
z njim domov. DEŽNIK
Majhne strehe iz blaga
nas varujejo dežja. DEŽNIK
Ob grdem vremenu se sprehajam,
ob lepem pa v kotu ležim. DEŽNIK
Po liku je goba,
po smislu je krov,
ga nimaš ob času,
greš moker domov. DEŽNIK
Okrogla strešica nam
glavo varuje,
kadar sneži in
kadar dežuje. DEŽNIK
Pretegnjen stric
brez nog se premika.
Rad ima dež,
a ne rabi dežnika. DEŽEVNIK
Na letni dopust odpotuje,
le, če močno dežuje.
Sicer pa revež gara,
ves dan le zemljo rahlja. DEŽEVNIK
Ko sonce sije,
brez rok
pod zemljo vrtnari;
ko dežuje
brez nog
se na sprehod odpravi. DEŽEVNIK
Je slepec, grd, zaničevan,
rahlja nam zeljo noč in dan,
a v dežju zleze rad na plan. DEŽEVNIK
Sedi na strehi
in vzdihuje,
puha dim in pokašljuje. DIMNIK
Visoko na strehi čepi
možiček in kadi. DIMNIK
Na strehi poseda.
pa v kuhinjo gleda. DIMNIK
Raste visoko, visoko v nebo,
raste v nebo zeleno d... DREVO
Prebije gola celo zimo,
na pomlad srajco obleče belo,
zelen plašč nosi čez poletje,
ki z gumbi rdečimi zapet je. DREVO ČEŠNJA
Lahkotno, urno te neso,
drvijo s tabo sem ter tja,
če spretno z njimi ne ravnaš,
te često poležejo na tla. DRSALKE
Dvigne nos v nadstropje peto,
ko obiskat gremo teto. DVIGALO
Pritličje je glavna njegova postaja,
od tam se v najvišja nebesa podaja.
A včasih mu spotoma zmanjka moči
in s potniki vred nje vmes obtiči. DVIGALO
E
Dolga, tanka,
raztegljiva,
v pasu hlač
se navadno skriva. ELASTIKA
Po žicah potuje,
nam dom osvetljuje. ELEKTRIKA
F
Suši, piha in brni ...
V rokah ga držiš
in lase si posušiš. FEN
Poskrbi čudna aparatura,
da lepa bo tvoja frizura.
Tako dolgo brni,
da lase posuši. FEN
Se sočna, sladka v ustih kar topi,
kje je na svetu kdo, ki mu ne tekne!
Če pa pod nos ti kdo jo pomoli,
obraz od tihe jeze ti nabrekne. FIGA
Tesno bratci se tiščijo,
dokler v posteljici ležijo.
Ko pa v zemlji vsak je zase,
bratcev sto iz njega zrase. FIŽOL
Po prekli se pne,
cveti in se vije,
a ko dozori,
se v srajčko skrije. FIŽOL
Debela knjiga slike hrani,
pred pozabi te ohrani. FOTOALBUM
Čeprav ima le stekleno oko,
mu to ni v spotiko.
Saj so za njim še oči,
ki vedo, kako napraviti sliko. FOTOAPARAT
G
Z zobmi
si med lsmi
utira pot. GLAVNIK
Iz gline je žgana,
na mizi stoji,
iz nje pa kup žgancev
se vročih kadi. GLINENA SKLEDA
Iz vejic spleteno,
z listki okrašeno,
z mahom postlano,
s perjem zmehčano ...
pa s pogledom na zvezdo,
je ptičje _ _ _ _ _ _. GNEZDO
V mrzli zimski dobi
domček zapuščen.
Koga vanj pokliče
spet gozdič zelen. GNEZDO
Skromna neznatna
se skriva v travi.
Po moči pa zraste
čez noč za dve glavi. GOBA
Po tabli hodi sem in tja,
a pisati ne zna. GOBA
V gozdovih senčnih se rodim,
na eni nogi le stojim.
Med listjem ždim ponižno skrit,
s kapuco rjavo sem pokrit. GOBAN
Na eni nožici
stojijo v gozdu ti možici.
Širok klobuk so si na glavo dali,
čeprav so v senci si svoj dom izbrali. GOBE
Znan je kot simbol miru,
s slemena 'Gru, gru, gru!' GOLOB
Na hribu ropota in se vrti,
po vrvi vleče več ljudi. GONDOLA
Polno nog ima,
a ni stonoga.
Potem dobi krila,
a ni ptica. GOSENICA / METULJ
Grda golazen -
kmeta bojazen -
ko se prelevi,
pod sonce zleti. GOSENICA / METULJ
Drevo ob drevesu,
kot na plesu.
Ti iglice imaš,
jaz z listki zakrivam stas. GOZD
Tam na gozdni poti
leze prav počasi
črn polž brez hiše.
No, kako se piše? GOZDNI LAZAR
V njem živita kralj in kraljica,
v visokem stolpu pa zlata ptica. GRAD
Po barvi se kar s travo zlije.
Še kraljična ga na postelji odkrije.
Olupijo se naprej stroki,
potem za kuho je pri roki. GRAH
Krožnik z luknjo
kaj boš z njim?
Slišiš?
Glasbo si vrtim. GRAMOFON
Brazde tanke kakor las,
dajejo od sebe glas,
ki ga igla v njih budi,
ko vrte se okrog osi. GRAMOFONSKA PLOŠČA
Sonce ga kuha,
roka ga trga,
noga ga tlači,
usta užijejo. GROZDJE
Jagode so polne soka,
tanka kožica jim poka;
brajda komajda jih nosi,
zobljejo jih črni kosi. GROZDJE
Žlahtnim jagodam od soka
tanka kožica razpoka.
Brajda komajda ga nosi,
zobajo ga črni kosi. GROZDJE
Zelo radi v blato
in lužo skočijo -
pa nog ti nič ne zmočijo. GUMIJASTI ŠKORNJI
H
Beli zobje
pa še črni so vmes,
trebuh raztegne,
te vabi na ples. HARMONIKA
Kačji pastir je,
ki s krili opleta,
kot da z neba pajčevine ometa.
A ni ne pastir
ne čistilna naprava,
saj v svojem trupu ljudi prepeljava. HELIKOPTER
Čudna ptica na vijak,
dvigne se
navpično v zrak. HELIKOPTER
Lahko je velika
ali pa mala,
glavno, da streho
nad glavo bo dala. HIŠA
Skoz' eno luknjo vstopiš
in skozi dve izstopiš,
ko misliš, da si ven prišel,
si komaj vanje prav prišel. HLAČE
Ko vroče je,
od znotraj se hladi.
Sladoled v njem se ne stopi. HLADILNIK
V beli skrinji
v kuhinji
čisto pravi
led zori. HLADILNIK
Veliko rok okoli vije
in s črnilom te polije. HOBOTNICA
I
Z glavo orje,
z repom šije. IGLA
Hišica snežena
v mrazu tam stoji,
skozi okna, vrata,
veter se podi. IGLU
Bela ravnina,
barvne sledi,
delo končano
se Marku smeji. ILUSTRACIJA
J
Rdeče hlače,
belo meso,
črna duša,
kaj je to? JABOLKO
Rdeče je glave,
gleda iz trave. JAGODA
Belo krilce je razpela,
ko v pripeki je sedela.
Ko je krilce izgubila,
rdečo kapico dobila. JAGODA
Je v sodčku brez obroča,
rumena in bela moča. JAJCE
Ugani, zdajci ti:
košato, rogato,
po hosti drvi. JELEN
Poletju s krono vlada,
jeseni tekmece nabada,
pzimi krono - rog zgubi,
še šoje, risa se boji. JELEN
V zlate barve odeva
grme in drevesa,
z listjem se poigrava,
ko ga z vej otresa. JESEN
Vzela slikarka je čopi in barve,
pa je pobarvala vse naokrog,
listje z rumeno, oranžno in rdečo
rjavo zdaj barva še polje in log. JESEN
Včasih predolg je,
včasih čaka molče,
po ustih se suče,
ko kdo kaj pove. JEZIK
Glavo ima, noge ima,
nima pa repa,
zvije se, zbode te,
kadar je kepa. JEŽEK
Igle imam, šivati ne znam.
Kdo ve,
kako mi je ime? JEŽEK
Res veliko igel ima,
pa še ene ne proda;
tudi šivati ne zna.
Kdo je umni mojster ta? JEŽEK
Plašen stric,
rilček,
tačke,
šop bodic. JEŽEK
Čeprav nič hud ni tale stric,
ima plašček iz bodic. JEŽEK
K
Jezik preklan,
svitek hladan. KAČA
Ta pastirček lahkokril,
krav ne pase, ne kobil,
a na paši nad povirjem
rad pridruži se pastirjem. KAČJI PASTIR
Iz dog narejena,
z obroči spojena,
ni kdo ve kaj lepa,
v njej kisa se repa. KAD
Nosi grbo,
tudi dve,
varno prek
puščave gre. KAMELA
Na glavo jo poveznem,
ker me v ušesa zebe,
poleti je v omari,
ker zanjo ni potrebe. KAPA
Čeprav pravijo,
da z njim kazati ne smeš,
temu se težko upreš. KAZALEC
Roka lesena
kakor nobena
pot mi pokaže,
nikdar ne laže. KAŽIPOT
Skače,
toda žaba ni,
le v Avstraliji
živi. KENGURU
V temni dvorani se zgodba odvija,
ki le na belem platnu živi.
Nanj je pripeta kot čarovnija
z žarkom iz tisoč in ene noči. KINODVORANA
Čeprav sploh ni riba, ta velikan
si za svoj dom je izbral ocean,
ker takšna mogočna in težka postava
se lažje kot s hojo premika, če plava. KIT
Po morju plava, riba ni,
od ribic in rastlin živi,
dojenček meri metrov pet,
pod vodo je prišel na svet,
največji živi mesojed,
globine ljubi, sneg in led. KIT
Okrogli boki in žive strune,
takoj se oglasi,
če se vanjo sune. KITARA
Bela ravan
in črni grički, po njih kakor ptički
prstki skakljajo.
glej čudo!
Bela ravan
in vsi črni grički -
igrajo! KLAVIR
Ploščice bele
in črne ima.
Na treh nogah stoji
in nanj umetnik igra. KLAVIR
Droben škrat zobat,
kralj ključavnic, vrat,
hiško, klet zapre,
tat skoz' okno gre. KLJUČ
Če svojim 'ustom' ptič
zadnjo črko spremeni,
vsaka vrata, če želi,
si odklene kakor nič. KLJUČ
Vsi smo doma, nič bati:
drobna žabica pred vrati
hišo čuva nam pred tati. KLJUČAVNICA
Dobroto, modrost,
hudobo, norost,
kaj vse ne pokriva
v temini pred sabo!
Pogosto pa vljudnost
povzdigne nad glavo.
Ta zvita res ni
za bistre ljudi. KLOBUK
Vrh glave rad čepim
in za vljudnost poskrbim. KLOBUK
Trgatev oznanja,
vrabce odganja. KLOPOTEC
V jablani je čuden ptič,
nikdar gnezda si ne znaša,
ne skaklja, ne poje nič,
vendar čisto se oglaša. KLOPOTEC
Glej ga klepača:
na vrhu oreha
kozolce prevrača. KLOPOTEC
Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Zato pa tam stran za stranjo
gnezdijo črke, zložene v vrstice. KNJIGA
Bela njiva - pa ni ajda,
črno seme - pa ni mak;
kdor ti seme rad prebira,
bo morda še učenjak. KNJIGA
Zaprta molčim,
odprta učim,
odkrivam skrivnost,
lepoto, modrost. KNJIGA
Ona ti je zvest tovariš,
v njej nikdar se ne prevariš,
že ko prvič v šolo greš,
pozabiti je ne smeš. KNJIGA
Majhne, tanke in debele,
žalostne so in vesele,
na policah tiho ždijo
in skrivnostno se držijo.
Ko pa vzameš jih v roke,
vse skrivnosti ožive. KNJIGE
Črke jem,
čeprav kaj je črka, ne vem;
v knjigah noč in dan tičim
in vendar se iz njih ne učim. KNJIŽNI MOLJ
Ko skočiš v travico za njo,
za dolgo zgrabiš jo nogo.
Krpan drugačno je imel
na ramo si jo je zadel. KOBILICA
Če putki strešico odbiješ,
južni sadež brž odkriješ. KOKOS
Po dvorišču
vedno zrnje išče.
Njeno dete je pa pišče. KOKOŠ
List na steni,
ti govori,
da hitro preživljaš
mesece, tedne in dni. KOLEDAR
Kot prismodeš se vrti,
ko po svet kam hiti. KOLO
V naših rokah ravnotežje lovi
in tudi poganja ga par naših nog.
Če pa na žeblju dušo spusti,
mora hoditi peš naokrog. KOLO
Mlin ima, dasi vode ni,
hitro se mu kolo vrti,
pšenice ne melje in ne ječmena,
oblačila nam daje prtena. KOLOVRAT
Je majhen in droben,
če piči, srbi.
Strupen ni, ne zloben,
a pije nam kri. KOMAR
Zum-zum ropar prileti,
sune želo v žilo,
kri srka, vročo kapljo spije,
zuuum! leti naprej v norčije. KOMAR
Majhen je,
brenči in povsem
nenevaren se nam zdi,
toda, ko piči - joj, kako bili! KOMAR
Suličar tenko pojoč,
pleše vso poletno noč;
ko mesec čez nebo drsi,
napije tople se krvi. KOMAR
Pobalin se pripodi,
da izpije lačen kri,
plane neate žvižgajoč,
sit jo spet odkuri v noč. KOMAR
Nima oči, a vendar te vodi,
čeprav drhti, v pomoč ti je,
mornar. KOMPAS
V sedlo se mu zavihtiš
in za uzdo ga držiš;
v galopu en dva tri,
zdirja, da se kar kadi. KONJ
Črn se imenuje vranec,
najlepši je naš lipicanec. KONJ
Kopita nosi, ni čevljar,
sedlo ima, ni sedlar. KONJ
Kdo s šestimi nogami
vendar le po štirih gre? KONJ
Dve glavi, dvoje rok
ima žival, šestero nog;
a le po štirih hodi in teče.
Kako se tej živali reče? KONJ
Bela, votla damica
v kopalnici svoj dom ima.
Vanjo se usedeš,
te z vodo oblije,
da dobro te umije. KOPALNA KAD
Pusti mene, to ti rečem,
ognja nimam, toda pesem. KOPRIVA
Rad se zajček z njim sladka,
mamica ga v juho da,
če pa zobek imaš zdrav,
tudi tebi pride prav. KORENČEK
Čeravno jo spoštujemo,
prav grdo z njo postopamo,
lase ji vse porujemo,
obleke jo oropamo,
nato jo brez pomislice
obesimo na vislice. KORUZA
V grmu sedi
ves dan žgoli,
ženki prepeva,
ki v gozdu vali. KOS
Prelep krasi me črn baržun,
rumen je moj pojoči kljun,
ko vigred pride spet med nas,
zažvižgam vam za kratek čas. KOS
Po ostrem kljunu jih dobi,
pa položi vse, kar dobi. KOSA
Preko loke, preko hriba
se jeklena pase riba. KOSA
Ježek zeleni,
pika te v dlan,
rjavi možiček,
pokuka na plan. KOSTANJ
V ježici na drevesu
je nedosegljiv očesu.
Ko jesen ga z veje sklati,
ga hitim čim več nabrati. KOSTANJ
Vse poletje
zbira si opaže,
a pozimi
gola rebra kaže. KOZOLEC
Sredi polja jasen grad,
samo okna, nič ni vrat;
bogatimi pridejo,
okna z zlatom zazidajo. KOZOLEC
Poleti smo revčki,
brez glasu smo pevčki;
čez zimo, čez zimo
na konjih sedimo,
pojemo, zvonimo. KRAGULJČKI
Štirje stebri,
debel sod,
štirje mlečni
vrelci spod. KRAVA
Trata črna,
ovčica bela.
piše, riše
v šoli dela. KREDA
V poletni nočidebel sod,
štirje mlečni
vrelci spod. KRAVA
Trata črna,
ovčica bela.
piše, riše
v šoli dela. KREDA
prileti
živa svetilka
in riše vijuge v temi. KRESNIČKA
Leti čez polje, iskra mala,
ne boj se, nič ne bo zažgala. KRESNIČKA
Sama sebi lučko nosi,
drobno, plaho se iskri:
'Dajte mi poletja!' prosi,
'saj v jeseni več me ni!' KRESNICA
Čisto majhna je živalca,
komaj za stotinko palca,
vidiš jo samo poleti,
v tihi noči z lučko svet. KRESNIČKA
Zvezde zlate
lete čez trate. KRESNIČKA
Drobcena biba
se v noči potepa,
z majhno svetilko
sem in tja leta. KRESNIČKA
Ocvrte trebuščke
z marmelado
hrusta za pusta
staro in mlado. KROF
Pri vodi se skriva,
skoraj vedno počiva.
če kdo ga vznemiri,
strašne zobe
na njem pomeri. KROKODIL
Kateri hočejo moja jabolka jesti,
ni treba nikoli jim mene otresti,
le deblo poderi,
pod mano poberi. KROMPIR
Veliko imam oči,
pa vendar sem slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep. KROMPIR
Čuden sad ima oči,
kmet na kose ga nareže
in jih v zemljo položi.
Na jesen mu to zaleže,
ker iz njih spet sad dobi. KROMPIR
Če imeli bi motorje,
nas vozili bi v vesolje.
Zdaj letijo le na tla,
kadar jesti kdo ne zna. KROŽNIKI
Pod zemljo je, ni rudar,
koplje, rije, ni mu mar,
če je črn do ušes
in še kakšno dlako čez. KRT
V črni zemlji dan za dnem,
rije varno skrit očem.
Če pokuka kje na plan,
s kupčkom zemlje je izdan. KRT
Črn samotar brljav
dela kupčke sredi trav.
Z rovačo prednjih nog
koplje kakor geolog. KRT
Poznam rudarja -
gore ustvarja. KRT
Kopač,
vrtač,
skrit črnuh,
prekucuh. KRT
Čevlje skrtači,
zobe in obleko,
še madež, če tači
polula prevleko. KRTAČA
Na poljih zeleno,
v kaščah rumeno,
v peči spečeno,
na mizo zloženo. KRUH
Nimam glave, nimam repa,
v sebi nimam nič kosti,
koža moja gladka, lepa,
polna znotraj je krvi. KRVAVICA
Jajce v tuje gnezdo znesla,
zakukala, pomlad prinesla. KUKAVICA
Kuku!
Pomlad oznanja ptica.
Kuku!
Poje ________. KUKAVICA
Ku-ku! Ku-ku!
Pomlad je, spet sem tu!
Jajček ti izmaknem,
svojega podtaknem. KUKAVICA
L
Po sinji vodi plove mesto,
kot bel labod se guga, maje,
globoko orje slano cesto,
obišče vse najlepše kraje. LADJA
Po škarjastem repu
jo vsak prepozna.
Tam v kotu hleva
svoj domek ima. LASTOVICA
Majhen je ta domek,
iz blata narejen,
trdno je sezidan,
pozimi zapuščen. LASTOVIČJE GNEZDO
Na okna mraz leden jih riše,
a topel jih jih spet izbriše. LEDENE ROŽE
Črni ptič - krokar ni,
visoko pod nebo leti,
nič ne je, le pije, pije,
se v mestih večjih odpočije. LETALO
Delavci so me zgradili
iz lesa in kovine.
Kdor na mojem hrbtu jezdi,
gleda svet z višine. LETALO
Motovilo motovili,
rogovilo rogovili,
po sinjini, po jasnini
in drvi ti kakor škrat,
ta največji ptičji brat. LETALO
Obešen na stropu visi,
šele ponoči oživi. LESTENEC
Luknja pri luknji,
vmes ozke poti,
na vsaki si višje,
če strah te ni. LESTEV
Visoka je
in kline ima,
na njo naj ne pleza,
kdor vrtoglavico ima. LESTEV
Lepe grive in glave,
pravijo nam kralj puščave,
sleherna trepeče zver,
kadar gre na lov zvečer. LEV
Spodaj je ozek,
zgoraj širok,
skozenj pa teče
majhen potok. LIJ
Poznate tatico:
po snegu prikrade se
v kurjo vasico,
sledove za sabo zabriše
s košato metlico. LISICA
Tatica zvitorepka,
ko pride v kokošnjak,
je škoda krepka. LISICA
Zlat kožušček,
bel trebušček,
rep košat,
kurji tat. LISICA
Urnih nog sem bistra, zvita,
putk sem lačna, nikdar sita,
plašček moj rjavo-rdeči
lovcem je zelo povšeči. LISICA
To pa že ni več uganka!
Vsem je znana ta pretkanka;
grde njene so navade,
nič ne prosi, samo krade.
Ko gre petelinček spat,
ga zagrabi kar za vrat. LISICA
Hipa s kolesci, znotraj gori,
zgoraj se vrti, spodaj vrti,
črn mož brklja, pa se nič ne opeče,
znotraj zapuha, pa čvrsto povleče. LOKOMOTIVA
Na nebu domuje
in zvezdam kraljuje. LUNA
M
Ima mehko dlačico,
brkat je, repat
in hodi po hiši kot tat. MAČEK
Predica prejo predla
kot priden mlad deklič;
ko prejo je napredla,
bilo ni preje nič. MAČKA
Ponoči ne spi,
ker miške lovi,
čez dan pa dremucka
vse tja do noči. MAČKA
Predica naša k peči sede,
vse dneve in večere prede,
a ko bi radi platno stkali,
ne vemo kaj bi tkalcu dali. MAČKA
V kotu prede in sedi,
a vendar to predica ni. MAČKA
Kdo pa je ta, kdo pa je ta,
ki prede brez prediva?
In vsako jutro brez vode
na pragu se umiva. MAČKA
Odkar živi v naši hiši,
na podstrešju ni več miši. MAČKA
Sredi polja zal fantič
z vetrom se igra,
toda joj, če mu grdun
kapo razcefra. MAK
Hišica okrogla,
izbic sto ima,
vsaka zrnja mnogo
dobrega nam da. MAK
V ledeni dobi je živel,
ogromne okle je imel;
pohiti, stopi brž v muzej,
orjaka tamkaj se naglej. MAMUT
Na obzorju nariše se pisana cesta,
vzpenja se kvišku,
nad hribe in mesta. MAVRICA
Barvice so se razlile
Jagode rad je
in med mu je najbolj tečna jed.
V kožuh svoj oblečen rjavi
ves dan skriva se v goščavi. MEDVED
Spomladi se zbudi,
votlino zapusti,
hlača in jezen brunda:
'Pretopla mi je bunda!' MEDVED
Tiho v nočni mir
stopa bled pastir,
sredi črne trate
pase ovčke zlate. MESEC
Pri nas imamo deklico,
ki vsak dan vsi hišo obleta,
potem pa se za duri usede. METLA
Šviga švaga,
čez dva praga. METLA
Znanka vrla vsake hiše
brska in brklja in briše,
ko pa več ne zmore čišče,
sama pojde na smetišče. METLA
V podzemlje velikih mest zakopan
lahko le po črnih rovih potuje.
A vendar iz sebe na beli dan
na vsaki postaji množice bljuje. METRO
Ko je majhen, je buba.
Ko odraste, leti.
Na rožah poseda,
poleti živi. METULJ
Od cveta do cveta me žene,
kadar je sončen dan.
Kdo je srečnejši od mene,
ko jadram preko poljan. METULJ
Pisana krila,
kot dih mehak,
od cveta do cveta
leta junak. METULJ
Vem, da ga poznaš:
srka iz vseh čaš,
ziblje se ves dan,
a vendar ni pijan. METULJ
V zraku plapolajo krila,
takih nima niti vila,
kot bi jih slikar oslikal
in svileni veter zlikal. METULJ
Za hip
je na rožo pripet:
posrka dišeči med
in gre naprej,
v brezmejni svet -
leteči cvet. METULJ
Najmanjši,
med petimi brati
najtanjši. MEZINEC
Iz luknjice pogleda:
Le kaj tako diši?
Bi rada šla po sirček,
pa mačke se boji. MIŠKA
S police na polico,
iz vreče na stolico,
v lonec, na štruco,
samo ne pred muco. MIŠKA
Drobna, siva,
tenko cvilim,
sovam, mačkam,
se ne smilim. MIŠKA
Majhne, sive, igrive,
nagajive in za
muco zanimive. MIŠKE
V temino se skrije,
se v plašček zavije,
če v hiši je preveč domač,
ostal bo Matjažek brez hlač. MOLJ
Modro in mirno
neskončno se zdi,
s plimo, oseko
raste, kopni. MORJE
Striček bodiček
po hruške ne hodi,
kaj bi mu sadje,
če biva v vodi. MORSKI JEŽEK
Ves je pasji,
nič ne laja,
v morski vasi
vsem nagaja. MORSKI PES
Je krvoločen kar se da,
če ujame te, te pokonča,
a dasi pes žival je ta,
nič lagati ne zna. MORSKI PES
Zvezda sem,
a ne žarim,
tiho morsko
dno krasim. MORSKA ZVEZDA
Nikoli ne orje ne njiv ne polja,
ampak le mehko gladino voda.
Kdor še ni videl tega orača,
naj ve, da brez pluga brazde obrača. MOTORNI ČOLN
Kdo voha in išče
in nosi v mravljišče? MRAVLJE
Iz smrečja, igel dom imajo,
nič iger - delo le poznajo,
na tisoče jih v gnezdu gomazi,
za molzne kravice imajo - uši. MRAVLJE
Pod iglato goro,
vem za črno vojsko. MRAVLJIŠČE
Po rodu nisem imenitna,
tečna, majhna sem in sitna,
sovražiš me, preganjaš,
a težko si mi kos,
predrzna sem tako,
da sedem ti na nos. MUHA
Veselo poje ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov. MURN
Črno je oblekel suknjo
muzikant pred svojo luknjo.
S kljunčkom ne, le s krili poje,
v soncu svira jo po svoje. MURN
V senci stoji
pa sončnik drži,
sonček pisani,
rdeče-belo porisani. MUŠNICA
N
Na pomlad je Golica cela
od belih cvet vsa bela, bela.
Zelo grdo ljudje ravnajo,
ki toliko cvetk pokončajo. NARCISA
Čuden je ta črni stric,
z glavo kar navzdol visi,
spi takrat, ko sveti dan,
buden vešče si lovi. NETOPIR
V jami prebiva
na glavo visi,
ko noč se približa,
se prebudi. NETOPIR
Zobate leteče miši
noč strašijo v stari hiši.
Videti so kot zverine,
ogrnjene v pelerine. NETOPIRJI
Nosi nos kot rog,
z njim se rad bojuje,
divje puha naokrog,
v Afriki domuje. NOSOROG
Okroglolične
glasbene gospodične,
ki imajo svoj vrt
na ozemlju petih črt,
se imenujejo? NOTE
Ptičice črne
v črtovju stojijo.
Molčijo,
a kažejo ti - melodijo. NOTE
Kadar staro se odpravi,
zjutraj novo nas pozdravi.
Nič ne vemo, kaj nam nosi,
vsak od njega srečo prosi. NOVO LETO
O
Na nebu, glej! bele ovčice
zakrivajo sonce, pozdravljajo ptice. OBLAKI
Nimajo kril, pa po nebu letijo.
Zdaj so prav gosti,
zdaj spet se zgubijo.
Svetli so zjutraj, zvečer žareči,
v soncu prijazni,
v nevihti preteči. OBLAKI
Če sem brez sadu v jeseni,
zame se nihče ne zmeni;
ko pa sadja poln stojim,
v rebra kamenja dobim. OREH
Dvoje lupin,
jedro je sin. OREH
Zunaj zeleno,
za rabo nobeno.
Znotraj pa rjavo,
trdo kot za stavo.
V sredini pa belo -
pohrustaš veselo. OREH
Okrogel je,
z njim se lahko igraš,
če ga zdrobiš,
se z njim posladkaš. OREH
Če sem brez sadu jeseni,
zame nihče se ne zmeni,
ko pa sadja poln stojim,
v rebra kamenja dobim. OREH
Je pogumen in močan,
kot prvi med ptiči znan,
s plenom v krempljih odleti
v gorsko gnezdo, kjer živi. OREL
Blebetaje gre s planine,
ki jo bo pobelil sneg,
volno da nam sredi zime,
ker popasla je ves breg. OVCA
P
Drobne nitke spleta,
tanko mrežo tke,
nanjo pride muha,
on jo pa poje. PAJEK
Osem nog, osem oči,
v tanki mreži v kotu ždi;
ob ugrizu strup spusti;
muha mu več ne zbeži. PAJEK
Njegova lovišča
so mestne poti,
kdo ujame se v mrežo,
še kazen dobi. PAJEK
Pajek je, a ne lovi muh
v svoje mreže -
za zajtrk si raje
z avtomobilom postreže. PAJEK
Šotore si razpenja vsepovsod,
čeprav si v hiši je zgovoril kot. PAJEK
Ni čevljar in ni krojač,
pa ti pridno vleče niti;
da se ujame v nit kolač,
čaka v kotu tih in skrit. PAJEK
Resda hodil ni v tovarno:
v kotih, kjer je najbolj varno,
tke in prede tanke mreže,
z njimi zid in cvet prepreže. PAJEK
Ko nezrel je, je zelen,
s soncem vsak dan bolj rumen.
Kadar polno dozori,
rdeč je, pa nič jezen ni. PARADIŽNIK
Krono nosim,
v svili hodim,
v svetli kočiji
peš korakam. PAV
Ptica je in rada
izkazuje lepotijo,
včasih po dvorišču
vozi kočijo. PAV
Krojač, bevskač
hlače pomeri
tistemu le,
ki se mu zameri. PES
Kdo bevska in laja
in muci nagaja? PES
Še kosti bi dal,
če smel bi na lov!
Pa je priklenjen,
ubogi hov hov. PES
Kdo miške pušča v miru,
mačke pa podi,
za torto se ne meni,
pač pa za kosti? PES
Prezgodaj ptica se oglasi,
posebno še v poletnem časi;
kričavi njen kirikiki,
iz toplih postelj nas podi. PETELIN
Velik gizdalin,
a premalo fin:
za sprehajališče
rad ima - smetišče! PETELIN
Lepega jutra znanilka,
živa je kmečka budilka. PETELIN
Plašček rdeč,
pike so črne,
s prstka zletela je:
kdaj se spet vrne? PIKAPOLONICA
To pa težka ni uganka,
saj je tvoja stara znanka:
v rdečem krilcu gospodična
sedem pik, da je bolj lična.
Kadar pa zleti v nebo,
gledaš žalostno za njo. PIKAPOLONICA
Oblečen v črn frak
in srajčko snežno belo
gre kot visok gospod
čez zmrznjeno deželo. PINGVIN
Čisto enako se reče
temu kar dedek kadi,
ali pa temu, kjer voda priteče,
ko si jo kdo zaželi. PIPA
Ta siva glodalka,
plavalka, plezalka
za dom si poišče
kanal in smetišče. PODGANA
Kožušček siv in rep košat,
po drevju skače akrobat. POLH
Živahna, skakljava družina
po bukovju pleza in kiha.
Ob žiru je spet pojedina,
pred lovci jo v duplino popiha. POLH
Možak v modrem ga drži,
hitrost izmeriti želi. POLICIST Z RADARJEM
Četudi potuje,
je vedno doma,
za sabo sled pušča,
rožičke ima. POLŽ
Glej možička,
dva rožička,
hišica odprta,
ko po svetu
se odpravi,
na hrbet
si jo oprta. POLŽ
V lazi-hiški slinček sedi,
dimnika na strehi ni,
na drseči nogi bosi
sled srebrno v vrtu trosi. POLŽ
Vedno je povsod doma,
s hišo se šopiri;
nima nog, roge ima,
včasih dva, včasih štiri. POLŽ
Kar tako ni ta možiček:
hišo nese vam čez griček,
nese hišo po dolini,
od napora vse oslini,
ko se utrudi in počije,
hišica ga vase skrije. POLŽ
Poznam moža,
ki hiše ne pusti doma. POLŽ
Zvita potička,
iz nje molita,
dva mehka rožička. POLŽ
Poznate moža,
je močan za dva,
s svojo hišo s seboj
prenašati zna. POLŽ
Z eno bo nogo krenil na pot,
čeprav je počasen, pride povsod. POLŽ
Stalila sneg
v potoke žuboreče,
posula s cvetjem
travnike je speče. POMLAD
Barka odpravlja se na pot
v daljne kraje, v daljna mesta,
da pripelje od ondot
v domovino srca zvesta. POTNIŠKA LADJA
Z rokami maha,
piska in se jezi,
sredi križišča stoji,
pa nihče ga ne spodi. PROMETNI POLICAJ
Ob cesti stojijo, molče govorijo:
'Nevarna je pot,'
nam povedat želijo. PROMETNI ZNAKI
Na železni nogi stojijo
in imajo pločevinaste obraze.
Šoferjem molče delijo
prometne ukaze. PROMETNI ZNAKI
Na strehi se vozi,
kra trdno stoji,
ko gremo na pot,
nam prtljago drži. PRTLJAŽNIK
Noge v blatu,
glava v zlatu. PŠENICA
Brez kovčkov prek sveta,
skrit kompas jih pelja,
z aprilom znova pridejo,
na žicah se snidejo. PTICE SELIVKE
Čivka, ščebeta,
je okras sveta,
kadar ne leta,
najraje sedi na veji. PTIČ
Nima dimnika in vrat,
pa vseeno vanjo rad
prileti prezebel ptiček,
da nahrani ga fantiček. PTIČJA HIŠICA
Čudne reči se godijo:
rdečenosi kočijaž,
ki gotovo ga poznaš,
brez konjiča
in brez biča,
brez koles,
a prav zares,
vozi nam kočijo. PURAN
R
Po vodi čofota
in poje ga-ga-ga. RAČKA
Barčica pisana,
z brega v potoček šla,
malo zaplavala,
spet k nam priplavala. RAČKA
On gre črn v toplice,
pride pa nazaj rdeč. RAK
Štefek, ne poznaš junaka,
ki samo nazaj koraka,
mnogo, mnogo rok ima,
kuhan dobro jed nam da. RAK
Škarje imam, pa nisem krojač,
ponočnjak sem, ne pa zapravljač,
drugi pravijo: le naprej!
Jaz pa: le nazaj!
Kdo sem, povej! RAK
Satelitov cela četa
okrog zemlje tire spleta,
za vesoljska dolga leta
tja ponese jih ... RAKETA
Rdečelična gospodična
si glavo je v zemljo skrila
a nad zemljo si lep kup listja
je zelenega pustila. RDEČA PESA
Deklica rdeča
pod zemljo se skrila,
zunaj šopek je pustila. REDKVICA
Sredi polja dedek stal,
z mehko kučmo se bahal,
pa je vetrič pripihljal,
dedku kučmo razcefral. REGRAT
Sredi trate
zvezde zlate,
za njimi ostala
so bela padala. REGRAT
Gospodična zlatolaska,
kot gospa pa siva mati:
njeni sinovi so letalci,
veter jih podi po travi. REGRATOVA LUČKA
Švigne sem,
švigne tja,
kot bila bi iz srebra.
O, kako bi rad jo ujel,
a ujeti se ne da. RIBA
Čevljev nikdar ne obuje,
saj celo brez nog potuje,
z repom prav veselo miga
in po vodi naglo šviga. RIBA
Na roke jih nataknem,
ko zunaj je mrzlo,
ker so iz mehke volne,
me dobro grejejo. ROKAVICE
S
Pomladi cveti,
poleti zori,
jeseni zrelo pade
v travo, za ograde. SADJE
Spomladi dišim,
poleti hladim,
jeseni rodim,
pozimi gorim. SADNO DREVJE
Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga ne voliček,
samo navzdol gre, nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg. SANI
Tri očesa, en pogled,
pa zaustavi ves promet. SEMAFOR
Brneče vozilo
je polno stvari,
odpelje te tja,
kjer so druge smeti. SMETARSKI AVTO
Polna iglic,
ježek ni,
še pozimi zeleni. SMREKA
Joj, kako so izbirčne!
Zahtevajo sneg,
dovolj strm breg
in dve spretni nogi,
ki živita v slogi. SMUČI
Brezam pobeli laske,
hišam pričara okraske.
Kot bela odeja
leže na breg ...
To je ? ___ ___ ___ ___ SNEG
Sam ne vstane, kadar pade,
hladno, mirno kar leži
in zabava stare, mlade,
s soncem v nič se izgubi. SNEG
Smešen debelušen mož
ptičk ne mara niti rož,
ko zasije sonce vroče,
kar do smrti se razjoče. SNEŽAK
Priplesale so z neba
in popadale na tla.
Vso noč so preprogo tkale,
v belem jutru so zaspale. SNEŽINKE
So zvezdice,
ki ne utripajo.
So zvezdice,
ki z neba se usipajo. SNEŽINKE
Beli listki, beli cvetki
mi v naročje padajo.
Jih lovim - a ne ujamem
sproti se raztapljajo. SNEŽINKE
Mehke drobne čipke
rajajo po gaju,
vendar le pozimi,
stopile bi se v maju. SNEŽINKE
List pri listu, mehka glava,
polževa slaščica prava.
Če jo v skledi ti imaš,
olje, kis in sol dodaš. SOLATA
Najbolj zlat je med zlatniki
in bolj vroč kot ognjeniki,
je vesoljni kralj obzorja,
zemlji greje in vsa morja. SONCE
Potuje prek sveta,
žarečo, zlato grivo ima,
iz zemlje vabi v brst kali,
jutranja zarja je njegova hči. SONCE
Okrogel striček dan in noč potuje,
kar pol sveta naenkrat obdaruje. SONCE
Ponoči neslišno leti,
večerjo ujeti želi. SOVA
Iskra mogočna
švigne v drevo,
strese se zemlja,
strese nebo. STRELA
S strehe in
noska visi,
za rojstni dan
na torti gori.
Kaj je to,
kaj se ti zdi? SVEČKA
Kažipot za pomorščake
sredi morja daje znake. SVETILNIK
Š
Dama z njo pobarva usta,
jaz pa to počnem za pusta. ŠMINKA
Ptica dolgokljuna,
ptica črno-bela
spet iz toplih krajev
k nam je priletela.
Zdaj pri mlaki vsak dan
žabico pokosi,
stara mama pravi,
da otroke nosi. ŠTORKLJA
Zlahka na eni nogi stoji,
ko žabe v mlaki lovi.
Na dimniku gnezdi najraje,
jeseni leti v južne kraje. ŠTORKLJA
T
Vozi, upošteva tvoje želje,
vedno te na cilj odpelje. TAKSI
Goseničar je, ki v vseh vojskah seje
krog sebe grozo in strah.
A če mu med bojem gredo
v nič podplati,
se mora bos v noge
sovražniku vdati. TANK
V mnogih različnih jezikig govori,
vsak dan ga prižgemo,
pa nikoli ne zgori. TELEVIZIJA
Iz slik in besed
v skrinji ujet
pisani svet. TELEVIZIJA
Svet ti pokažem,
zgodbo povem
novice pokažem
mnogim ljudem. TELEVIZIJA
Po njivah orje in rohni,
A biča zanj več treba ni. TRAKTOR
Če možakar vanjo piha,
prav gotovo, da ni tiha,
saj od sebe daje glas
in tako nam krajša čas.
barve je pa kot polenta,
mi ji pravimo ... TROBENTA
Sestrice rumene
v šopku tiščijo,
za veselje naše,
droben glas spustijo. TROBENTICA
U
V
Poznam čudnega strica:
kot blisk klobuk zna sneti,
čeprav ti piha v lica,
ne moreš ga prijeti. VETER
Po kačje se zvija,
leti kot puščica
na tire priklenjena hrbtenica
po voznem redu brzi
v razne kraje,
kjer varno odlaga ljudi na postaje. VLAK
Sem brez barve, okusa,
a pomembna tako,
da brez mene
življenja ne bi bilo. VODA
Z
Noč v detelju prespal,
s korenjem sanje si sladkal. ZAJČEK
Na širni dobravi
je glava pri glavi.
Učene nobene,
neumne nobene,
a vse so zelene. ZELJE
Glej pojavo z eno glavo,
sredi njive zajce draži.
Z eno nogo, vso majavo,
tam stoji kot mož na straži. ZELJNA GLAVA
Golo drevje, oster piš,
sneg z neba in že smejiš
razigrano se ves čas,
pa čeprav prinaša mraz. ZIMA
Ko pride njen čas,
prinese nam mraz,
snega nam nasuje
in v led nas okuje. ZIMA
Mnogokraka
z nočnega neba binglja,
peterokraka
giblje se po dnu morja. ZVEZDA
V jasen, sinji, tih večer,
ko na zemljo leže mir,
zatrepeče nad teboj
svetlih biserov nebroj. ZVEZDE
Glavice bele
nad zemljo se sklanjajo,
prišla je pomlad,
nam veselo oznanjajo. ZVONČKI
Sred poljan,
zvon droban,
kadar zima,
zvena nima! ZVONČKI
Ž
Nič kaj odlična
zelena gospa.
Po vodi in blatu
najraje skaklja. ŽABA
Na otočku sredi mlake
reglja in preteguje krake. ŽABA
Če suha je mlaka,
kar v blatu počaka.
Ko dež se ulije,
iz blata pririje,
veselo zakvaka. ŽABA
Priskakljajo,
ko spusti se mrak.
Zaregljajo:
rega, rega, kvak. ŽABE
Vitez ni - oklep ima,
s sebe nikdar ga ne da.
V strahu skrije vanj še glavo,
spremeni se v trdnjavo. ŽELVA
Vzvišena gospa
visoko nosi glavo.
Le v vodi se priklanja,
na drevju išče hrano. ŽIRAFA
Jagode rad je
in med mu je najbolj tečna jed.
V kožuh svoj oblečen rjavi
ves dan skriva se v goščavi. MEDVED
Spomladi se zbudi,
votlino zapusti,
hlača in jezen brunda:
'Pretopla mi je bunda!' MEDVED
Tiho v nočni mir
stopa bled pastir,
sredi črne trate
pase ovčke zlate. MESEC
Pri nas imamo deklico,
ki vsak dan vsi hišo obleta,
potem pa se za duri usede. METLA
Šviga švaga,
čez dva praga. METLA
Znanka vrla vsake hiše
brska in brklja in briše,
ko pa več ne zmore čišče,
sama pojde na smetišče. METLA
V podzemlje velikih mest zakopan
lahko le po črnih rovih potuje.
A vendar iz sebe na beli dan
na vsaki postaji množice bljuje. METRO
Ko je majhen, je buba.
Ko odraste, leti.
Na rožah poseda,
poleti živi. METULJ
Od cveta do cveta me žene,
kadar je sončen dan.
Kdo je srečnejši od mene,
ko jadram preko poljan. METULJ
Pisana krila,
kot dih mehak,
od cveta do cveta
leta junak. METULJ
Vem, da ga poznaš:
srka iz vseh čaš,
ziblje se ves dan,
a vendar ni pijan. METULJ
V zraku plapolajo krila,
takih nima niti vila,
kot bi jih slikar oslikal
in svileni veter zlikal. METULJ
Za hip
je na rožo pripet:
posrka dišeči med
in gre naprej,
v brezmejni svet -
leteči cvet. METULJ
Najmanjši,
med petimi brati
najtanjši. MEZINEC
Iz luknjice pogleda:
Le kaj tako diši?
Bi rada šla po sirček,
pa mačke se boji. MIŠKA
S police na polico,
iz vreče na stolico,
v lonec, na štruco,
samo ne pred muco. MIŠKA
Drobna, siva,
tenko cvilim,
sovam, mačkam,
se ne smilim. MIŠKA
Majhne, sive, igrive,
nagajive in za
muco zanimive. MIŠKE
V temino se skrije,
se v plašček zavije,
če v hiši je preveč domač,
ostal bo Matjažek brez hlač. MOLJ
Modro in mirno
neskončno se zdi,
s plimo, oseko
raste, kopni. MORJE
Striček bodiček
po hruške ne hodi,
kaj bi mu sadje,
če biva v vodi. MORSKI JEŽEK
Ves je pasji,
nič ne laja,
v morski vasi
vsem nagaja. MORSKI PES
Je krvoločen kar se da,
če ujame te, te pokonča,
a dasi pes žival je ta,
nič lagati ne zna. MORSKI PES
Zvezda sem,
a ne žarim,
tiho morsko
dno krasim. MORSKA ZVEZDA
Nikoli ne orje ne njiv ne polja,
ampak le mehko gladino voda.
Kdor še ni videl tega orača,
naj ve, da brez pluga brazde obrača. MOTORNI ČOLN
Kdo voha in išče
in nosi v mravljišče? MRAVLJE
Iz smrečja, igel dom imajo,
nič iger - delo le poznajo,
na tisoče jih v gnezdu gomazi,
za molzne kravice imajo - uši. MRAVLJE
Pod iglato goro,
vem za črno vojsko. MRAVLJIŠČE
Po rodu nisem imenitna,
tečna, majhna sem in sitna,
sovražiš me, preganjaš,
a težko si mi kos,
predrzna sem tako,
da sedem ti na nos. MUHA
Veselo poje ptiček,
čeprav je mračen dom njegov,
glas mu doni čez dol in griček,
če vidi te, se skrije v rov. MURN
Črno je oblekel suknjo
muzikant pred svojo luknjo.
S kljunčkom ne, le s krili poje,
v soncu svira jo po svoje. MURN
V senci stoji
pa sončnik drži,
sonček pisani,
rdeče-belo porisani. MUŠNICA
N
Na pomlad je Golica cela
od belih cvet vsa bela, bela.
Zelo grdo ljudje ravnajo,
ki toliko cvetk pokončajo. NARCISA
Čuden je ta črni stric,
z glavo kar navzdol visi,
spi takrat, ko sveti dan,
buden vešče si lovi. NETOPIR
V jami prebiva
na glavo visi,
ko noč se približa,
se prebudi. NETOPIR
Zobate leteče miši
noč strašijo v stari hiši.
Videti so kot zverine,
ogrnjene v pelerine. NETOPIRJI
Nosi nos kot rog,
z njim se rad bojuje,
divje puha naokrog,
v Afriki domuje. NOSOROG
Okroglolične
glasbene gospodične,
ki imajo svoj vrt
na ozemlju petih črt,
se imenujejo? NOTE
Ptičice črne
v črtovju stojijo.
Molčijo,
a kažejo ti - melodijo. NOTE
Kadar staro se odpravi,
zjutraj novo nas pozdravi.
Nič ne vemo, kaj nam nosi,
vsak od njega srečo prosi. NOVO LETO
O
Na nebu, glej! bele ovčice
zakrivajo sonce, pozdravljajo ptice. OBLAKI
Nimajo kril, pa po nebu letijo.
Zdaj so prav gosti,
zdaj spet se zgubijo.
Svetli so zjutraj, zvečer žareči,
v soncu prijazni,
v nevihti preteči. OBLAKI
Če sem brez sadu v jeseni,
zame se nihče ne zmeni;
ko pa sadja poln stojim,
v rebra kamenja dobim. OREH
Dvoje lupin,
jedro je sin. OREH
Zunaj zeleno,
za rabo nobeno.
Znotraj pa rjavo,
trdo kot za stavo.
V sredini pa belo -
pohrustaš veselo. OREH
Okrogel je,
z njim se lahko igraš,
če ga zdrobiš,
se z njim posladkaš. OREH
Če sem brez sadu jeseni,
zame nihče se ne zmeni,
ko pa sadja poln stojim,
v rebra kamenja dobim. OREH
Je pogumen in močan,
kot prvi med ptiči znan,
s plenom v krempljih odleti
v gorsko gnezdo, kjer živi. OREL
Blebetaje gre s planine,
ki jo bo pobelil sneg,
volno da nam sredi zime,
ker popasla je ves breg. OVCA
P
Drobne nitke spleta,
tanko mrežo tke,
nanjo pride muha,
on jo pa poje. PAJEK
Osem nog, osem oči,
v tanki mreži v kotu ždi;
ob ugrizu strup spusti;
muha mu več ne zbeži. PAJEK
Njegova lovišča
so mestne poti,
kdo ujame se v mrežo,
še kazen dobi. PAJEK
Pajek je, a ne lovi muh
v svoje mreže -
za zajtrk si raje
z avtomobilom postreže. PAJEK
Šotore si razpenja vsepovsod,
čeprav si v hiši je zgovoril kot. PAJEK
Ni čevljar in ni krojač,
pa ti pridno vleče niti;
da se ujame v nit kolač,
čaka v kotu tih in skrit. PAJEK
Resda hodil ni v tovarno:
v kotih, kjer je najbolj varno,
tke in prede tanke mreže,
z njimi zid in cvet prepreže. PAJEK
Ko nezrel je, je zelen,
s soncem vsak dan bolj rumen.
Kadar polno dozori,
rdeč je, pa nič jezen ni. PARADIŽNIK
Krono nosim,
v svili hodim,
v svetli kočiji
peš korakam. PAV
Ptica je in rada
izkazuje lepotijo,
včasih po dvorišču
vozi kočijo. PAV
Krojač, bevskač
hlače pomeri
tistemu le,
ki se mu zameri. PES
Kdo bevska in laja
in muci nagaja? PES
Še kosti bi dal,
če smel bi na lov!
Pa je priklenjen,
ubogi hov hov. PES
Kdo miške pušča v miru,
mačke pa podi,
za torto se ne meni,
pač pa za kosti? PES
Prezgodaj ptica se oglasi,
posebno še v poletnem časi;
kričavi njen kirikiki,
iz toplih postelj nas podi. PETELIN
Velik gizdalin,
a premalo fin:
za sprehajališče
rad ima - smetišče! PETELIN
Lepega jutra znanilka,
živa je kmečka budilka. PETELIN
Plašček rdeč,
pike so črne,
s prstka zletela je:
kdaj se spet vrne? PIKAPOLONICA
To pa težka ni uganka,
saj je tvoja stara znanka:
v rdečem krilcu gospodična
sedem pik, da je bolj lična.
Kadar pa zleti v nebo,
gledaš žalostno za njo. PIKAPOLONICA
Oblečen v črn frak
in srajčko snežno belo
gre kot visok gospod
čez zmrznjeno deželo. PINGVIN
Čisto enako se reče
temu kar dedek kadi,
ali pa temu, kjer voda priteče,
ko si jo kdo zaželi. PIPA
Ta siva glodalka,
plavalka, plezalka
za dom si poišče
kanal in smetišče. PODGANA
Kožušček siv in rep košat,
po drevju skače akrobat. POLH
Živahna, skakljava družina
po bukovju pleza in kiha.
Ob žiru je spet pojedina,
pred lovci jo v duplino popiha. POLH
Možak v modrem ga drži,
hitrost izmeriti želi. POLICIST Z RADARJEM
Četudi potuje,
je vedno doma,
za sabo sled pušča,
rožičke ima. POLŽ
Glej možička,
dva rožička,
hišica odprta,
ko po svetu
se odpravi,
na hrbet
si jo oprta. POLŽ
V lazi-hiški slinček sedi,
dimnika na strehi ni,
na drseči nogi bosi
sled srebrno v vrtu trosi. POLŽ
Vedno je povsod doma,
s hišo se šopiri;
nima nog, roge ima,
včasih dva, včasih štiri. POLŽ
Kar tako ni ta možiček:
hišo nese vam čez griček,
nese hišo po dolini,
od napora vse oslini,
ko se utrudi in počije,
hišica ga vase skrije. POLŽ
Poznam moža,
ki hiše ne pusti doma. POLŽ
Zvita potička,
iz nje molita,
dva mehka rožička. POLŽ
Poznate moža,
je močan za dva,
s svojo hišo s seboj
prenašati zna. POLŽ
Z eno bo nogo krenil na pot,
čeprav je počasen, pride povsod. POLŽ
Stalila sneg
v potoke žuboreče,
posula s cvetjem
travnike je speče. POMLAD
Barka odpravlja se na pot
v daljne kraje, v daljna mesta,
da pripelje od ondot
v domovino srca zvesta. POTNIŠKA LADJA
Z rokami maha,
piska in se jezi,
sredi križišča stoji,
pa nihče ga ne spodi. PROMETNI POLICAJ
Ob cesti stojijo, molče govorijo:
'Nevarna je pot,'
nam povedat želijo. PROMETNI ZNAKI
Na železni nogi stojijo
in imajo pločevinaste obraze.
Šoferjem molče delijo
prometne ukaze. PROMETNI ZNAKI
Na strehi se vozi,
kra trdno stoji,
ko gremo na pot,
nam prtljago drži. PRTLJAŽNIK
Noge v blatu,
glava v zlatu. PŠENICA
Brez kovčkov prek sveta,
skrit kompas jih pelja,
z aprilom znova pridejo,
na žicah se snidejo. PTICE SELIVKE
Čivka, ščebeta,
je okras sveta,
kadar ne leta,
najraje sedi na veji. PTIČ
Nima dimnika in vrat,
pa vseeno vanjo rad
prileti prezebel ptiček,
da nahrani ga fantiček. PTIČJA HIŠICA
Čudne reči se godijo:
rdečenosi kočijaž,
ki gotovo ga poznaš,
brez konjiča
in brez biča,
brez koles,
a prav zares,
vozi nam kočijo. PURAN
R
Po vodi čofota
in poje ga-ga-ga. RAČKA
Barčica pisana,
z brega v potoček šla,
malo zaplavala,
spet k nam priplavala. RAČKA
On gre črn v toplice,
pride pa nazaj rdeč. RAK
Štefek, ne poznaš junaka,
ki samo nazaj koraka,
mnogo, mnogo rok ima,
kuhan dobro jed nam da. RAK
Škarje imam, pa nisem krojač,
ponočnjak sem, ne pa zapravljač,
drugi pravijo: le naprej!
Jaz pa: le nazaj!
Kdo sem, povej! RAK
Satelitov cela četa
okrog zemlje tire spleta,
za vesoljska dolga leta
tja ponese jih ... RAKETA
Rdečelična gospodična
si glavo je v zemljo skrila
a nad zemljo si lep kup listja
je zelenega pustila. RDEČA PESA
Deklica rdeča
pod zemljo se skrila,
zunaj šopek je pustila. REDKVICA
Sredi polja dedek stal,
z mehko kučmo se bahal,
pa je vetrič pripihljal,
dedku kučmo razcefral. REGRAT
Sredi trate
zvezde zlate,
za njimi ostala
so bela padala. REGRAT
Gospodična zlatolaska,
kot gospa pa siva mati:
njeni sinovi so letalci,
veter jih podi po travi. REGRATOVA LUČKA
Švigne sem,
švigne tja,
kot bila bi iz srebra.
O, kako bi rad jo ujel,
a ujeti se ne da. RIBA
Čevljev nikdar ne obuje,
saj celo brez nog potuje,
z repom prav veselo miga
in po vodi naglo šviga. RIBA
Na roke jih nataknem,
ko zunaj je mrzlo,
ker so iz mehke volne,
me dobro grejejo. ROKAVICE
S
Pomladi cveti,
poleti zori,
jeseni zrelo pade
v travo, za ograde. SADJE
Spomladi dišim,
poleti hladim,
jeseni rodim,
pozimi gorim. SADNO DREVJE
Kolesc res nima ta voziček,
ne vleče konj ga ne voliček,
samo navzdol gre, nikdar v breg,
nanj sedeš, ko zapade sneg. SANI
Tri očesa, en pogled,
pa zaustavi ves promet. SEMAFOR
Brneče vozilo
je polno stvari,
odpelje te tja,
kjer so druge smeti. SMETARSKI AVTO
Polna iglic,
ježek ni,
še pozimi zeleni. SMREKA
Joj, kako so izbirčne!
Zahtevajo sneg,
dovolj strm breg
in dve spretni nogi,
ki živita v slogi. SMUČI
Brezam pobeli laske,
hišam pričara okraske.
Kot bela odeja
leže na breg ...
To je ? ___ ___ ___ ___ SNEG
Sam ne vstane, kadar pade,
hladno, mirno kar leži
in zabava stare, mlade,
s soncem v nič se izgubi. SNEG
Smešen debelušen mož
ptičk ne mara niti rož,
ko zasije sonce vroče,
kar do smrti se razjoče. SNEŽAK
Priplesale so z neba
in popadale na tla.
Vso noč so preprogo tkale,
v belem jutru so zaspale. SNEŽINKE
So zvezdice,
ki ne utripajo.
So zvezdice,
ki z neba se usipajo. SNEŽINKE
Beli listki, beli cvetki
mi v naročje padajo.
Jih lovim - a ne ujamem
sproti se raztapljajo. SNEŽINKE
Mehke drobne čipke
rajajo po gaju,
vendar le pozimi,
stopile bi se v maju. SNEŽINKE
List pri listu, mehka glava,
polževa slaščica prava.
Če jo v skledi ti imaš,
olje, kis in sol dodaš. SOLATA
Najbolj zlat je med zlatniki
in bolj vroč kot ognjeniki,
je vesoljni kralj obzorja,
zemlji greje in vsa morja. SONCE
Potuje prek sveta,
žarečo, zlato grivo ima,
iz zemlje vabi v brst kali,
jutranja zarja je njegova hči. SONCE
Okrogel striček dan in noč potuje,
kar pol sveta naenkrat obdaruje. SONCE
Ponoči neslišno leti,
večerjo ujeti želi. SOVA
Iskra mogočna
švigne v drevo,
strese se zemlja,
strese nebo. STRELA
S strehe in
noska visi,
za rojstni dan
na torti gori.
Kaj je to,
kaj se ti zdi? SVEČKA
Kažipot za pomorščake
sredi morja daje znake. SVETILNIK
Š
Dama z njo pobarva usta,
jaz pa to počnem za pusta. ŠMINKA
Ptica dolgokljuna,
ptica črno-bela
spet iz toplih krajev
k nam je priletela.
Zdaj pri mlaki vsak dan
žabico pokosi,
stara mama pravi,
da otroke nosi. ŠTORKLJA
Zlahka na eni nogi stoji,
ko žabe v mlaki lovi.
Na dimniku gnezdi najraje,
jeseni leti v južne kraje. ŠTORKLJA
T
Vozi, upošteva tvoje želje,
vedno te na cilj odpelje. TAKSI
Goseničar je, ki v vseh vojskah seje
krog sebe grozo in strah.
A če mu med bojem gredo
v nič podplati,
se mora bos v noge
sovražniku vdati. TANK
V mnogih različnih jezikig govori,
vsak dan ga prižgemo,
pa nikoli ne zgori. TELEVIZIJA
Iz slik in besed
v skrinji ujet
pisani svet. TELEVIZIJA
Svet ti pokažem,
zgodbo povem
novice pokažem
mnogim ljudem. TELEVIZIJA
Po njivah orje in rohni,
A biča zanj več treba ni. TRAKTOR
Če možakar vanjo piha,
prav gotovo, da ni tiha,
saj od sebe daje glas
in tako nam krajša čas.
barve je pa kot polenta,
mi ji pravimo ... TROBENTA
Sestrice rumene
v šopku tiščijo,
za veselje naše,
droben glas spustijo. TROBENTICA
U
V
Poznam čudnega strica:
kot blisk klobuk zna sneti,
čeprav ti piha v lica,
ne moreš ga prijeti. VETER
Po kačje se zvija,
leti kot puščica
na tire priklenjena hrbtenica
po voznem redu brzi
v razne kraje,
kjer varno odlaga ljudi na postaje. VLAK
Sem brez barve, okusa,
a pomembna tako,
da brez mene
življenja ne bi bilo. VODA
Z
Noč v detelju prespal,
s korenjem sanje si sladkal. ZAJČEK
Na širni dobravi
je glava pri glavi.
Učene nobene,
neumne nobene,
a vse so zelene. ZELJE
Glej pojavo z eno glavo,
sredi njive zajce draži.
Z eno nogo, vso majavo,
tam stoji kot mož na straži. ZELJNA GLAVA
sneg z neba in že smejiš
razigrano se ves čas,
pa čeprav prinaša mraz. ZIMA
Ko pride njen čas,
prinese nam mraz,
snega nam nasuje
in v led nas okuje. ZIMA
Mnogokraka
z nočnega neba binglja,
peterokraka
giblje se po dnu morja. ZVEZDA
V jasen, sinji, tih večer,
ko na zemljo leže mir,
zatrepeče nad teboj
svetlih biserov nebroj. ZVEZDE
Glavice bele
nad zemljo se sklanjajo,
prišla je pomlad,
nam veselo oznanjajo. ZVONČKI
Sred poljan,
zvon droban,
kadar zima,
zvena nima! ZVONČKI
Ž
Nič kaj odlična
zelena gospa.
Po vodi in blatu
najraje skaklja. ŽABA
Na otočku sredi mlake
reglja in preteguje krake. ŽABA
Če suha je mlaka,
kar v blatu počaka.
Ko dež se ulije,
iz blata pririje,
veselo zakvaka. ŽABA
Priskakljajo,
ko spusti se mrak.
Zaregljajo:
rega, rega, kvak. ŽABE
Vitez ni - oklep ima,
s sebe nikdar ga ne da.
V strahu skrije vanj še glavo,
spremeni se v trdnjavo. ŽELVA
Vzvišena gospa
visoko nosi glavo.
Le v vodi se priklanja,
na drevju išče hrano. ŽIRAFA
Živjo! Lahko vprašam iz kje so vzete te uganke? Torej vir? Hvala, pozdravček, Katja
OdgovoriIzbrišiPozdravljena! Uganke so zbrane iz različnih virov - net, otroške revije, veliko pa sem jih 'podedovala' od drugih in žal ne poznam vira.
OdgovoriIzbrišiSuper zbir ugank!
OdgovoriIzbrišiNekaj ugank je iz knjige UGANKE, avtorice Viljenke Jalovec, ki jo je izdala Založba Lenaja.
OdgovoriIzbrišiNekaj ugank je vzetih iz knjige UGANKE, avtorice Viljenke Jalovec, ki jo je izdala Založba LENAJA. Izdali smo tudi knjigo PRAVLJIČNE UGANKE, iste avtorice.
OdgovoriIzbrišino uganke so dobre ma ne zame
OdgovoriIzbrišilahko prosim daste kaksne otroske uganke ker otroki miji hocejo otroške uganke
OdgovoriIzbrišiDajte uganko za flavto
OdgovoriIzbrišisvaka ti cast
OdgovoriIzbrišii love whit3e people
Izbrišii love whit3e people
IzbrišiLahko bi bilo še.več.ugank ampak krajši
OdgovoriIzbrišiuganke so mi zabavne .Ob casih ko se dolgocasim uprasam koga ce mi jih prebere ker mi je vsec odgovarjati na take teske a zabavna uprasanja. Hvala Tistemu ki je dal te uganke na splet.🇸🇮 😉 💜
OdgovoriIzbrišizelo ti pomaga za domačo nalogo pri otrocih ali igranje z dojenčki
OdgovoriIzbrišiNice
OdgovoriIzbrišija sej je kar zanimivo ampak bolj krajši bi lahko blo
OdgovoriIzbriši